Matija Klemenčić: Na oblaku

Ležim.

V nebo gledim.

puno je oblakov.

 

Zmislim se babice.

Z jom sam gledo oblake.

Povedala je kak najde mir

dok jih gledi.

 

Odjempot zglednem čuden oblak,

oblak na kerem je sedela

moja babica.

Moše i smeje se…

 

Veter je zapuhno

i oblake otpuhno daleč,

a moje babice nega več.